Neh 9 | SloKJV | STEP | Torej na štiriindvajseti dan tega meseca so se Izraelovi otroci zbrali s postom in z vrečevinami in prstjo na sebi.

Nehemiah 9

9. Poglavje

1 Torej na štiriindvajseti ^a dan tega meseca ^{▼▼[Leta 445 pred Kristusom.]} so se Izraelovi otroci zbrali s postom in z vrečevinami in prstjo na sebi. 2 Izraelovo seme se je ločilo od vseh tujcev ^{▼▼tujcev…: hebr. tujih otrok.} in stali so ter priznavali svoje grehe in krivičnosti svojih očetov. 3 Vstali so na svojem kraju in brali v knjigi postave Gospoda, svojega Boga, eno četrtino dneva. Drugo četrtino pa so priznavali in oboževali Gospoda, svojega Boga.

4 Tedaj so vstali na stopnicah ^{▼▼stopnicah: ali, odru.} izmed Lévijevcev: Ješúa, Baní, Kadmiél, Šebanjá, Buní, Šerebjá, Baní in Kenáni in z močnim glasom vpili h Gospodu, svojemu Bogu. 5 Potem so Lévijevci Ješúa, Kadmiél, Baní, Hašabnejá, Šerebjá, Hodijá, Šebanjá in Petahjá rekli: „Vstanite in blagoslavljajte Gospoda, svojega Boga, na veke vekov in blagoslovljeno bodi tvoje veličastno ime, ki je vzvišeno nad vsem blagoslavljanjem in hvalo.“ 6 Ti, celó ti sam si Gospod. Naredil ^e si nebesa in nebo nebesnega svoda, z vso njihovo vojsko, zemljo in vse stvari, ki so na njej, morja in vse, kar je v njih in ti jih vse ohranjaš in nebeška vojska te obožuje. 7 Ti si Gospod Bog, ki je izbral Abrama ^f in ga privedel naprej iz Ura Kaldejcev in si mu dal ime Abraham. 8 Njegovo srce si pred seboj našel zvesto ^g in z njim si sklenil zavezo, ^h da daš deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Perizéjcev, Jebusejcev in Girgašéjcev, da jo daš, pravim, njegovemu semenu in izvršil si svoje besede, kajti pravičen si 9 ⁱ Videl si stisko naših očetov v Egiptu in prisluhnil njihovemu vpitju pri Rdečem morju 10 in pokazal si znamenja in ^j čudeže na faraonu in na vseh njegovih služabnikih in na vsem ljudstvu njegove dežele, kajti ti veš, da so ponosno postopali zoper njih. Tako si si pridobil ime, kakor je to ta dan. 11 ^k Pred njimi si razdelil morje, tako da so šli skozi sredo morja po suhi deželi. Njihove preganjalce si vrgel v globine, kakor kamen v sredo mogočnih vodá. ^l 12 Poleg tega si jih podnevi vodil ^m z oblačnim stebrom in ponoči z ognjenim stebrom, da jim daš svetlobo na poti, po kateri naj bi šli. 13 Ti si tudi prihajal ⁿ dol na goro Sinaj in govoril z njimi iz nebes in jim dajal prave sodbe in resnične ^{▼▼resnične…: hebr. postave resnice.} postave, dobre zakone in zapovedi. 14 Dal si jim spoznati svojo sveto sábat in jim zapovedal predpise, zakone in postave, po roki svojega služabnika Mojzesa 15 in dajal ^p si jim kruh iz nebes za njihovo lakoto in zanje, za njihovo žejo, privedel vodo iz skale in jim obljubljal, da naj bi šli ^q in vzeli v last deželo, ki ^{▼▼ki…: hebr. za katero si dvignil svojo roko.} si jim jo prisegel, da jim jo daš. 16 Toda oni in naši očetje so ponosno postopali in otrdili svoje vratove in niso prisluhnili tvojim zapovedim 17 in odklonili so ubogati niti niso razmišljali o tvojih čudežih, ki si jih storil med njimi, temveč so otrdili svoje vratove in v svojem uporu so določili poveljnika, ^s da se vrnejo k svojemu suženjstvu. Toda ti si Bog, ^{▼▼Bog…: hebr. Bog odpuščanj.} pripravljen odpustiti, milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in velike prijaznosti in jih nisi zapustil. 18 Da, ko ^u so si naredili ulito tele in rekli: „To je tvoj Bog, ki te je privedel iz Egipta,“ in počeli so veliko izzivanj, 19 jih vendar ti v svojih mnogoterih usmiljenih nisi zapustil v divjini. Podnevi oblačni steber ^v ni odšel od njih, da jih vodi po poti, niti ognjeni steber ponoči, da jim kaže svetlobo in pot, po kateri naj bi šli. 20 Dajal si jim tudi svojega dobrega ^w duha, da jih pouči in pred njihovimi usti nisi zadržal mane ^x in za njihovo žejo si jim dajal vodo. 21 Da, štirideset let si jih podpiral v divjini, tako da jim ničesar ni manjkalo. Njihova oblačila ^y se niso postarala in njihova stopala niso otekla. 22 Poleg tega si jim dajal kraljestva in narode in si jih razdelil po pokrajinah. Tako so vzeli v last deželo Sihón, ^z deželo hešbónskega kralja in deželo bašánskega kralja Oga. 23 Tudi njihove otroke si pomnožil kakor zvezd na nebu in jih privedel v deželo, glede katere si njihovim očetom obljubil, da naj bi šli vanjo, da jo vzamejo v last. 24 Tako so otroci šli v deželo, jo vzeli v last in ti si pred njimi podjarmil prebivalce dežele, Kánaance in jih dal v njihove roke, z njihovimi kralji in ljudstvom dežele, da so lahko z njimi storili kakor ^{▼▼kakor…: hebr. glede na svojo voljo.} so hoteli. 25 Zavzeli so utrjena mesta in tolsto deželo in vzeli v last hiše, polne vseh dobrin, izkopane vodnjake, ^{▼▼vodnjake: ali, vodne zbiralnike.} vinograde, oljčne nasade in sadnih ^{▼▼sadnih: hebr. hranilnih.} dreves v obilju. Tako so jedli, bili nasičeni, se odebelili in se razveseljevali v tvoji veliki dobroti. 26 Kljub temu so bili neposlušni in so se uprli zoper tebe in tvojo postavo vrgli za svoje hrbte in usmrtili tvoje preroke, ^ad ki so pričevali zoper njih, da jih obrnejo k tebi in naredili so velika izzivanja. 27 Zato si jih izročil v roko njihovih sovražnikov, ki so jih jezili. V času svoje stiske, ko so klicali k tebi, si jih uslišal iz nebes in glede na svoja mnogotera usmiljenja si jim dal rešitelje, ki so jih rešili iz roke njihovih sovražnikov. 28 Toda potem, ko so imeli počitek, so pred ^{▼▼pred…: hebr. se vrnili, da počnejo zlo.} teboj ponovno storili zlo. Zato si jih pustil v roki njihovih sovražnikov, tako da so imeli gospostvo nad njimi. Vendar ko so se vrnili in klicali k tebi, si jih slišal iz nebes in mnogokrat si jih osvobodil glede na svoja usmiljenja 29 in pričeval si zoper njih, da bi jih lahko ponovno privedel k svoji postavi. Vendar so ponosno postopali in niso prisluhnili tvojim zapovedim, temveč so grešili zoper tvoje sodbe (katere, če jih človek izpolnjuje, bo živel v njih) in umaknili ^{▼▼umaknili: hebr. dali umikajočo.} ramo in otrdili svoj vrat in niso hoteli prisluhniti. 30 Vendar si jih ^{▼▼jih…: hebr. mnogo let odlašal nad njimi.} mnogo let prenašal in zoper ^ah njih pričeval po svojem duhu v svojih ^{▼▼svojih…: hebr. roko svojih prerokov.} prerokih, vendar niso hoteli pazljivo prisluhniti. Zato si jih dajal v roko ljudstvu dežel. 31 Vendar jih zaradi svojih velikih usmiljenj nisi popolnoma použil niti zapustil, kajti ti si usmiljen in milostljiv Bog. 32 Zdaj torej, naš Bog, velik, mogočen ^aj in strašen Bog, ki ohranjaš zavezo in usmiljenje, naj se vsa stiska, ^{▼▼stiska: hebr. utrujenost.} ki je ^{▼▼je…: hebr. nas je našla.} prišla nad nas, na naše kralje, na naše prince, na naše duhovnike, na naše očete in na vse tvoje ljudstvo, od časa asirskih kraljev do današnjega dne, ne zdi majhna pred teboj. 33 Vendar si ti pravičen v vsem, kar si privedel nad nas, kajti storil si pravilno, toda mi smo storili zlobno. 34 Niti se naši kralji, naši princi, naši duhovniki, niti naši očetje, niso držali tvoje postave, niti prisluhnili tvojim zapovedim in tvojim pričevanjem, s katerimi si pričeval zoper njih. 35 Kajti niso služili tebi v svojem kraljestvu in v tvoji veliki dobroti, ki si jim jo dal in v veliki in obilni deželi, ki si jo dal prednje niti se niso obrnili od svojih zlobnih del. 36 Glej, mi smo ta dan služabniki in glede dežele, ki si jo dal našim očetom, da jemo njen sad in njeno dobro, glej, mi smo služabniki v njej 37 in ta rojeva mnogo donosa kraljem, katere si zaradi naših grehov postavil nad nas. Prav tako imajo po njihovem užitku gospostvo nad našimi telesi in nad našo živino in mi smo v veliki stiski. 38 Zaradi vsega tega delamo zanesljivo zavezo in jo zapisujemo in naši princi, Lévijevci in duhovniki jo ^{▼▼jo…: hebr. so pri pečatenju, ali, so jo zapečatili.} pečatijo.